Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je javnost obvestil, da je v sobotnem napadu ameriških sil v Venezueli življenje izgubilo sto ljudi. To je prva uradna potrditev števila smrtnih žrtev s strani venezuelskih oblasti po operaciji, ki jo je v Caracasu izvedla elitna enota ameriške vojske. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil primarni cilj operacije zajetje ključnih političnih osebnosti v državi. Med vojaško akcijo so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Informacije o visokem številu žrtev bi lahko pomembno vplivale na mednarodno diplomacijo in prihodnje odnose med Caracasom in Washingtonom, zlasti v luči administracije predsednika Donalda Trumpa. Minister Cabello ostaja eden ključnih virov informacij o posledicah vdora na venezuelsko ozemlje. Dogodek predstavlja drastično zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega državnega voditelja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in se sprašuje o zakonitosti izvedene operacije na tujih tleh. Poročila o stotih smrtnih žrtvah med operacijo zajetja Madura dodatno obremenjujejo že tako kritične humanitarne in politične razmere v tej južnoameriški državi.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic neposredno zagrozil novi vršilki dolžnosti venezuelske predsednice Delcy Rodriguez. Trump je izjavil, da bo Rodriguezova plačala višjo ceno kot njen predhodnik Nicolás Maduro, če ne bo ravnala v skladu z zahtevami Združenih držav Amerike. Grožnja sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posredovanju, v katerem so enote ZDA zajele Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ujetništvo. Čeprav je venezuelsko vrhovno sodišče po ameriški akciji za začasno voditeljico imenovalo Rodriguezovo, Trump vztraja pri popolni podreditvi ameriškim interesom. Poleg stopnjevanja napetosti z Venezuelo je Trump v istem intervjuju ponovno izpostavil svoj strateški interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno ozemlje za potrebe ZDA. Napetost v regiji ostaja visoka, saj Washington neposredno vpliva na prenos oblasti v Caracasu, hkrati pa Trump napoveduje stroge ukrepe proti vsem, ki bi nasprotovali ameriškemu nadzoru nad venezuelskimi viri in politično ureditvijo.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolasa Madura so se pojavile kritike in analize, ki trdijo, da gre za manifestacijo Trumpove nove strategije nacionalne varnosti in uveljavljanje "Donroe doktrine". Ob tem naj bi k odločitvi ZDA prispeval tudi Madurov ples, ki so ga ZDA razumele kot posmeh. Trump se je odzval na kritike in se pritožil nad pomanjkanjem medijske pozornosti.

Ameriška vojska je v soboto popoldne v prestolnici Caracas izvedla obsežno vojaško operacijo, med katero so zajeli venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v Združene države Amerike, kjer je pristal v oporišču letalske nacionalne garde Stewart severno od New Yorka. Viri navajajo, da bo pridržan v enem izmed strogo varovanih zaporov v New Yorku, postopek pred ameriškim sodiščem pa naj bi se po napovedih televizijske mreže CNN začel že v ponedeljek. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o terorizmu in zagotavljanjem dostopa do naftnih virov, podporniki venezuelskega voditelja dejanje označujejo za državni terorizem in nezakonito ugrabitev tuje državne vodje. Razmere v regiji ostajajo izredno napete, saj je mednarodna skupnost glede legitimnosti ameriškega posega močno razdeljena.

Donald Trump je objavil posnetek, v katerem se posmehuje Nicolasu Maduru, medtem ko so se pojavile informacije o ameriški pripravljenosti na prevzem vodenja Venezuele. Maduro je bil prikazan kot poraženec, kar je okrepilo vtis o ameriškem vplivu.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči na soboto pretresle eksplozije, ko so elitne enote ameriške vojske, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle obsežno vojaško operacijo za odstranitev režima Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriški vojaki zajeli 63-letnega diktatorja in njegovo soprogo Cilio Flores v njuni spalnici ter ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, je povzročila sesutje trinajstletnega komunističnega režima. Po navedbah predsednika Trumpa je med spopadi življenje izgubilo »veliko« število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura. Ameriški predsednik je poudaril, da je bila zaščita venezuelskega voditelja s strani Kubancev napačna poteza, ki je terjala visoko ceno. Poročila navajajo, da je bilo v operaciji ubitih najmanj 40 ljudi. Trump je ob tem izdal še prikrita opozorila Mehiki in Kolumbiji ter napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Maduro naj bi bil po neuradnih informacijah odpeljan v oporišče Guantanamo.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

Posebne enote ameriške vojske so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal napad na državo, ki jo je Madurov režim obvladoval trinajst let, kar je povzročilo sesutje dosedanjega političnega sistema v Venezueli. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, se je končala z zajetjem predsednika v njegovih zasebnih prostorih, medtem ko so glavno mesto stresale eksplozije. Po navedbah ameriških oblasti so Madura in njegovo soprogo že prepeljali v Združene države Amerike, kjer sta trenutno v priporu v Brooklynu. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ZDA pa so napovedale začasno upravljanje države do zagotovitve varnega prehoda oblasti. Trump je ob tem napovedal tudi izkoriščanje venezuelskih naftnih virov in opozoril na morebitne prihodnje intervencije v regiji, vključno z Mehiko, Kolumbijo in Kubo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po sobotni bliskoviti operaciji ameriških posebnih sil Delta Force prispel v New York, kjer so ga prepeljali v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so ameriške sile zajele v Caracasu in ju z vojaškim letalom prepeljale v letalsko oporišče Stewart severno od mesta New York. Po opravljenih postopkih registracije na zveznem uradu so ga s helikopterjem z Manhattna premestili v prostore pripora, kjer bo pričakal začetek sodnega procesa. Obtožnica, ki so jo ameriški tožilci razpečatili takoj po zajetju, Madura in Floresovo bremeni narkoterorizma ter zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike. Po poročanju ameriških medijev CNN in Fox News tožilstvo zahteva tudi zaseg njunega nezakonito pridobljenega premoženja. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodnega ministrstva za pregon venezuelskega vodstva, ki ga Washington že dlje časa obtožuje vodenja kartela za trgovino z drogami.

Posebne enote ameriške vojske so po poročilih izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so pridržale in odpeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Akcija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav v sodobnem svetovnem redu. Operacija je povzročila buren odziv v mednarodni skupnosti, saj so kritiki dejanje označili za ugrabitev, ki so jo izvedli tisti, ki vladajo brez odgovornosti. Po prvih informacijah so ameriške sile v prestolnici Venezuela delovale hitro, podrobnosti o morebitnih žrtvah med operacijo pa še niso v celoti znane. Ameriška administracija je Madurov režim že dlje časa označevala za nelegitimen in tiranski, kar je služilo kot podlaga za tovrstno radikalno potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci naznanil, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele. Trump je pojasnil, da bo ameriška administracija vodila državo vse do vzpostavitve stabilnih razmer in izvedbe demokratičnih procesov. Napoved sledi nedavni obsežni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Predsednik Trump je ob tem zagrozil z možnostjo drugega napada, če bi prišlo do upora ali nesodelovanja lokalnih struktur. Njegovo potezo je že pozdravil Jacob Rothschild, ki je Trumpu čestital za odločno ukrepanje proti venezuelskemu režimu. Kritiki opozarjajo, da tovrstna neposredna vojaška in politična intervencija pomeni drastičen zasuk v mednarodnih odnosih in dolgotrajno vojaško prisotnost ZDA v regiji, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot do zagotovitve varnosti in odprave diktature v državi.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle bliskovito vojaško operacijo, imenovano "Absolute Resolve", v kateri so v Caracasu prijele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta so operacijo izvedle po nalogu predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo spremljal v živo iz svojega letovišča Mar-a-Lago. Maduro je bil po zajetju nemudoma odstranjen iz države, ameriško ministrstvo za pravosodje pa je proti njemu in njegovi soprogi že vložilo uradno obtožnico zaradi domnevnega narko-terorizma. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive in razprave o kršenju mednarodnega prava. Medtem ko je Trump v svojih izjavah že podvomil v sposobnost opozicijske voditeljice Marie Corine Machado za vodenje države, je podpredsednica Venezuele Delcy Rodriguez po nekaterih navedbah izrazila pripravljenost na sodelovanje z Washingtonom. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prestolnico nadzorujejo oborožene sile, mednarodna skupnost pa je zaradi enostranskega vojaškega posega razdeljena. Kritiki, med njimi brazilski predsednik Lula in novi župan New Yorka Zohran Mamdani, so dejanje označili za vojno napoved in nevaren precedens v Latinski Ameriki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je uradno potrdil, da so ameriške oborožene sile v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedli v sodelovanju z ameriškimi obveščevalnimi službami, ujetnika pa so nemudoma prepeljali na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki trenutno pluje proti New Yorku. Trump je dogodek proslavil z objavo fotografije Madura v priporu na družbenih omrežjih, kar je v delu javnosti sprožilo odzive o nenavadnem načinu komuniciranja tovrstnih mednarodnih operacij. ZDA so ob zajetju napovedale tudi prevzem nadzora nad venezuelsko naftno industrijo, kar predstavlja drastičen zunanjepolitični premik in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države. Akcija je bila izpeljana po dolgotrajnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer ameriška administracija trdi, da je bil poseg nujen za zagotovitev regionalne stabilnosti in zaščito energetskih virov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnje korake, medtem ko Trumpova administracija dogodek predstavlja kot ključno zmago svoje zunanje politike.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki specialnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih trajala le pol ure, je bila izvedena brez ameriških žrtev. Dogodek je v ameriških medijih sprožil val odzivov; medtem ko nekateri analitiki operacijo označujejo za strateško uspešno potezo, ki bo utrdila vpliv ZDA na zahodni polobli, drugi opozarjajo na morebitne varnostne posledice. Televizijska mreža ABC je v svojem poročanju izpostavila zaskrbljenost glede morebitnih povračilnih ukrepov, vključno s terorističnimi napadi na ameriških tleh, ki bi jih lahko sprožili narko karteli ali privrženci zajetega voditelja. Po drugi strani so analitični zapisi operacijo označili za demonstracijo moči, ki bo verjetno prisilila preostale države v regiji k strateškemu popuščanju pred ameriškimi interesi. Kljub medijskim polemikam ameriška administracija poudarja uspeh operacije pri odstavitvi dolgoletnega venezuelskega diktatorja.

Posebne enote ameriške mornariške pehote so v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so ameriške sile vstopile v prestolnico in napadle ključne točke, vključno z največjim vojaškim kompleksom Fuerte Tiuna, kjer so po poročilih odjeknile silovite eksplozije. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh akcije in objavil fotografijo pridržanega Madura, ki ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so nekatere latinskoameriške države aretacijo proslavile, Rusija zahteva takojšnjo izpustitev Madura, italijanska vlada pa ostaja previdna. Brazilija je v odzivu na dogodke za predsednico Venezuele že priznala dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Na brazilsko-venezuelski meji razmere ostajajo mirne, vendar pod strogim nadzorom brazilskih oblasti. V Venezueli so po aretaciji aktivirali obrambni svet, država pa se sooča z negotovostjo glede prihodnjega političnega vodstva in stabilnosti.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v nagovoru na državni televiziji ostro zahtevala takojšnjo izpustitev predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju pridržale ameriške sile. Rodríguezova je poudarila, da v Venezueli obstaja le en legitimen predsednik, in državljane pozvala k enotnosti ter obrambi pred, po njenih besedah, agresijo in poskusi zasužnjevanja s strani Združenih držav Amerike. Po navedbah podpredsednice je cilj ameriške operacije nasilna menjava režima z namenom prevzema nadzora nad bogatimi energetskimi in naravnimi viri države. Zaradi nastalih razmer je venezuelska vlada aktivirala vse državne strukture, vključno s sistemi za varnost državljanov in nacionalno obrambo, da bi zavarovali suverenost in ozemeljsko celovitost države. Rodríguezova je poročala o množičnem odzivu prebivalstva, ki se je v podporo vladi podalo na ulice, hkrati pa je bila odrejena mobilizacija Nacionalnih bolivarskih oboroženih sil in ljudskih milic. Pred svojim zajetjem je predsednik Maduro podpisal odlok o izrednem stanju zaradi zunanjih motenj (conmoción externa), ki je bil že posredovan ustavnemu sodišču v presojo.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolása Madura sprožil nove napetosti v Latinski Ameriki z napovedjo možnega posredovanja v Mehiki. Trump je v intervjuju za Fox News izjavil, da mehiška vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo, temveč jo obvladujejo narko karteli. Čeprav je Sheinbaumovo označil za »dobro žensko«, je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, kar so kritiki interpretirali kot grožnjo z neposrednim vojaškim posredovanjem na ozemlju ameriške zaveznice. Obenem je Trump razburil mednarodno javnost z izjavami o preoblikovanju Monroejeve doktrine, ki jo je poimenoval »Donroejev dokument« (Donroe Document), s čimer je nakazal namero po vzpostavitvi popolne ameriške prevlade nad zahodno poloblo. Kongresnica Madeleine Dean je opozorila, da predsednik nima ustavnih pooblastil za upravljanje tujih držav, kot je napovedal v primeru Venezuele. Zaradi stopnjevanja agresivne zunanje politike so se pojavili tudi pozivi k odvzemu mirovne nagrade FIFA, ki jo je Trump prejel le mesec dni pred bombardiranjem Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko hišo Fox News napovedal, da bodo Združene države Amerike morale ukrepati glede razmer v Mehiki. Trump je zatrdil, da mehiška predsednica Claudia Sheinbaum nima dejanskega nadzora nad državo, temveč da Mehiko obvladujejo mamilarski karteli. Njegove izjave prihajajo neposredno po ameriški vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je močno zaostrilo napetosti v celotni Latinski Ameriki. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum se je na Trumpove grožnje odzvala z odločnim zavračanjem kakršne koli podrejenosti Washingtonu. Poudarila je suverenost Mehike in obsodila ameriško agresijo v regiji. Trump je kljub pokroviteljskim opisom Sheinbaumove kot "dobre ženske" vztrajal, da je predsednica prestrašena in da so karteli tisti, ki dejansko vladajo. Ta retorika sledi njegovim prejšnjim napovedim o možnosti uporabe vojaške sile oziroma zračnih napadov na narkokartele na tujih tleh, kar v regiji sproža strah pred novimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v okviru operacije proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru likvidirale celotno kubansko predsedniško gardo, ki je varovala Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da je v nočni operaciji življenje izgubilo večje število kubanskih državljanov, njihovo odločitev za varovanje venezuelskega voditelja pa je označil za napačno. Po njegovih besedah so bili ti ukrepi nujni za dosego ciljev operacije v regiji. Ob robu napovedi o zajetju ali nevtralizaciji Madura sta Trump in senator Marco Rubio poslala ostra opozorila tudi voditeljem Kolumbije in Kube. Ameriška administracija s tem signalizira povečan pritisk na zaveznike prejšnjega venezuelskega režima in napoveduje ostrejšo zunanjo politiko v Latinski Ameriki. Dogajanje kaže na neposredno vojaško in politično zaostrovanje razmer, ki bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko celotne regije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko mrežo Fox News napovedal morebitno vojaško ali varnostno posredovanje v Mehiki, češ da tamkajšnja vlada pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum nima nadzora nad državo. Trump je zatrdil, da Mehiko dejansko vodijo mamilarski karteli in da bo v zvezi s tem "treba nekaj storiti". Čeprav je predsednico Sheinbaum označil za prijazno osebo, je neposredno spodkopal njeno avtoriteto z izjavo, da se mamilarskih organizacij močno boji. Izjave so sledile obsežni in kontroverzni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je operacijo opisal kot izjemno uspešno in jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje v živo, pri čemer je izpostavil hitrost in silovitost napada. Po njegovih besedah na ameriški strani ni bilo žrtev, medtem ko o morebitnih venezuelskih žrtvah še ni natančnih podatkov. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji.

Ameriška vojska je v operaciji, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je novico potrdil z objavo fotografije zajetega Madura na družbenem omrežju Truth Social. Generalna tožilka ZDA Pam Bondi je ob tem pojasnila, da sta zakonca Maduro obtožena vodenja narkoteroristične zarote, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter posedovanja in uporabe uničevalnih naprav ter avtomatskega orožja. Zajetje je sprožilo ostre odzive v ameriškem javnem prostoru, zlasti med hollywoodskimi osebnostmi, ki so dejanje označile za dejanje terorizma in nemudoma pozvale k ustavni obtožbi (impeachmentu) predsednika Trumpa. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih pritiskov in tajnih operacij, ki so jih ZDA izvajale proti venezuelskemu režimu zaradi domnevnih povezav s trgovino z mamilu. Maduro je pred tem večkrat obtožil ameriško administracijo, da prek agencije Cia načrtuje destabilizacijo njegove države.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so glavno mesto Caracas pretresle številne eksplozije. Poročila navajajo, da je bil tarča napadov tudi Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer so po seriji eksplozij izbruhnili obsežni požari. Lokalne priče so poročale o preletih vojaških zrakoplovov in močnem streljanju v okolici strateških objektov. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno za stabilnost regije in boj proti trgovini z drogami, medtem ko so iz Venezuele pred tem prihajala opozorila o kršenju suverenosti. Incident je povzročil precejšnjo zmedo v venezuelski vojaški strukturi, saj so poročila o eksplozijah prihajala tudi iz drugih delov države. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi odstranitev Madura lahko privedla do popolnega sesutja obstoječega režima ali dolgotrajnega državljanskega konflikta.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sporočila, da lokacija predsednika Nicolása Madura ni znana, in od mednarodne skupnosti zahtevala neposredne dokaze, da je predsednik še živ. Do teh izjav prihaja po stopnjevanju napetosti in ameriških vojaških operacijah v regiji. Podpredsednica je poudarila negotovost glede njegove usode, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v državi. Hkrati je podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance odločno zavrnil vse kritike na račun ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in aretacije Nicolása Madura. Vance je zatrdil, da Maduro nosi polno odgovornost za trenutno krizo in da se mora ukradena venezuelska nafta vrniti pod nadzor, ki bo koristil ljudstvu. Napetosti med Washingtonom in Caracasom so dosegle vrhunec, medtem ko se v regiji pojavljajo resna varnostna tveganja in vprašanja o prihodnosti venezuelske suverenosti.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril podrobnosti obsežnega letalskega, pomorskega in kopenskega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile strmoglavile režim Nicolása Madura. Operacija, ki jo je Trump opisal kot najobsežnejšo tovrstno akcijo po drugi svetovni vojni, se je končala z zajetjem Madura in njegove žene v sredini noči. Po navedbah ameriškega predsednika so bile vse venezuelske oborožene sile med napadom hitro onesposobljene, država pa je po njegovih besedah znova svobodna. Zajeti Nicolás Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo skupaj s soprogo spopadal z obtožbami pred ameriškim pravosodnim sistemom. Trump je poudaril, da imajo obveščevalne službe neizpodbitne dokaze o Madurovi vpletenosti v vodenje narkokartela, ki je Združene države Amerike preplavljal s prepovedanimi drogami. Ameriška administracija Madura obtožuje neposredne odgovornosti za smrt sto tisoč Američanov zaradi trgovine z mamili in uporabe nasilnih metod za teroriziranje prebivalstva. Čeprav je bila vojaška operacija izvedena učinkovito, mednarodni analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Elitna ameriška enota Delta Force je v koordinirani vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh obsežnega napada, ki so ga spremljali siloviti zračni napadi na ključne vojaške objekte v prestolnici, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna in zračno bazo La Carlota. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neposrednih vojaških spopadov med državama. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila ugrabitev predsedniškega para in poročala o številnih žrtvah med vojaki ter civilisti. Po njenih navedbah so Združene države Amerike izvedle bombardiranje v Caracasu in treh drugih zveznih državah. Vlada v Caracasu je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in kršitev mednarodnega prava, hkrati pa od Washingtona zahteva dokaze, da sta Maduro in Floresova še živa. Medtem ko so ulice Caracasa pretresale eksplozije, je Rodríguezova pozvala milice in prebivalstvo k splošni mobilizaciji za obrambo države.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti zaradi domnevno nezakonitega vdora v Venezuelo, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Kritiki opozarjajo na t. i. pravilo Pottery Barn, ki ga je pred invazijo na Irak ubesedil Colin Powell, in svarijo, da bo Washington moral prevzeti popolno odgovornost za varnost, infrastrukturo in morebitni kaos, ki bo sledil nasilni menjavi oblasti. Analitiki poudarjajo, da takšna dejanja brez jasne strategije za prihodnost državo potiskajo v dolgotrajno nestabilnost. Sočasno se administracija sooča z očitki o izrabljanju proračunskih sredstev za politične namene. Trump od ministrstva za finance zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine na podlagi zakona FTCA, pri čemer trdi, da sta bila preiskava ruskega vmešavanja in zaseg dokumentov v Mar-a-Lagu nezakonita posega. Njegovemu zgledu so sledili številni privrženci, vključno z obsojenci za napad na Kapitol, ki so bili kasneje pomiloščeni. Pravni strokovnjaki svarijo, da bi brez posredovanja kongresa zakon FTCA lahko postal orodje za prenos javnega denarja v roke Trumpovih političnih zaveznikov pod krinko pravnih odškodnin.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Združene države Amerike so v soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa je bila operacija, ki so jo poimenovali 'posebna vojaška operacija', izjemno uspešna in je trajala le približno pol ure. Zajeti par so že prepeljali na ameriška tla, kjer ju čaka sojenje pred zveznim sodiščem v New Yorku. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru vložena obtožnica, ki ga bremeni narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih sredstev. Bondi je poudarila, da bosta obtoženca deležna 'polnega srda ameriškega pravosodja'. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in predhodnih zračnih napadov, ki so jih ZDA izvajale na venezuelskem ozemlju od konca leta 2025. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek prisilil preostale države v regiji v strateško kapitulacijo pred interesi Združenih držav Amerike.